Trump naj bi razmišljal o sodelovanju v napadih na iranske jedrske objekte

Izraelski visoki predstavniki po več dneh napadov na Iran in iranski jedrski program čakajo na Trumpovo odločitev, ali jim bo pomagal dokončati operacijo.

"Čakamo na odločitev predsednika," je za CNN povedal visoki izraelski uradnik.

Ameriški in izraelski predstavniki so v pogostih stikih glede napredka izraelskih vojaških operacij v Iranu in možnosti ameriškega sodelovanja.

Vendar pa sta dva izraelska uradnika dejala, da izraelski premier Benjamin Netanjahu ne pritiska neposredno na Trumpa, naj odobri ameriške napade na iranski jedrski objekt Fordov. Netanjahu namreč upa, da se bo Trump za ta korak odločil sam, ne da bi se počutil prisiljenega s strani Izraela.

"Celotna operacija temelji na predpostavki, da se bodo ZDA na neki točki pridružile," je za CNN dejal tretji izraelski uradnik.

Izraelci sicer vztrajajo, da imajo tudi druge možnosti za uničenje ali vsaj začasno onesposobitev jedrskega objekta v Fordovu, a nobena ni tako učinkovita kot napad z ameriškimi strateškimi bombniki.

Po besedah petih virov ameriškega CBS News, seznanjenih z dogajanjem, Donald Trump razmišlja o sodelovanju v izraelskih napadih na iranske jedrske objekte, vključno z objektom v Fordovu.

O tem naj bi govorili na nedavno končanem sestanku za nacionalno varnost.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je bila danes v Evropskem parlamentu kritična do izraelskih napadov na Iran. Kot je dejala, bi kratkoročno napadi bi lahko upočasnili iranski jedrski program, vendar ni gotovo, da bo Izrael dosegel, kar želi.

Iran je po njenih besedah še vedno glavni vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, režim v Teheranu pa je eden najbolj zatiralskih na svetu. A izraelski napadi ne morejo izbrisati iranskega znanja in tehnologije, je dejala Kallas in poudarila, da je diplomacija najboljši način za dolgoročno rešitev vprašanja iranskega jedrskega programa.

"Podobno kot v Gazi je popolnoma jasno, da vojaška sredstva ne bodo zagotovila utehe, ki jo izraelsko ljudstvo išče," je še dejala Kallas. EU mora po njenih besedah storiti vse, kar je v njeni moči, da bi spodbujala diplomacijo, zadovoljila humanitarne potrebe, kjer je to mogoče, in branila vrednote, na katerih je bila ustanovljena.

Visoka zunanjepolitična predstavnica je še izpostavila, da EU ne bo dovolila, da napadi v Iranu zasenčijo dogajanje v Gazi.

Indijsko veleposlaništvo Teheranu je svoje državljane in osebe indijskega rodu pozvalo, naj zapustijo mesto, poroča BBC.

V Iranu po ocenah živi in dela okoli 10.000 Indijcev.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporočilo, da so zaradi zaostrovanja razmer v Iranu indijske študente v Teheranu premestili iz mesta iz varnostnih razlogov, nekaterim državljanom pa so omogočili izstop iz Irana prek kopenske meje z Armenijo. Mnogi od teh študentov naj bi prihajali iz indijskega dela Kašmirja.

Izraelske obrambne sile (IDF) so sporočile, da so zaznale nov val izstreljenih raket iz Irana.

Sirene se oglašajo v različnih delih države, predvsem na severu. Prebivalce so pozvali, naj poiščejo zaklonišče.

Prebivalce Haife in Tel Aviva je k evakuaciji pozval tudi načelnik generalštaba iranskih oboroženih sil Abdolrahim Mousavi: "Prebivalcem okupiranih ozemelj, zlasti Tel Aviva in Haife, močno priporočamo, naj zaradi lastne varnosti zapustijo ta območja," poroča Al Džazira.

Mediji poročajo o novih eksplozijah v iranski prestolnici.

Iranska državna televizija Press TV poroča, da se iranska zračna obramba sooča z novim valom izraelskih napadov v "gosto poseljenih" soseskah Teherana.

Tiskovni predstavnik izraelskih obrambnih sil (IDF) Effie Defrin je navedel, da tamkajšnje letalske sile napadajo balistična izstrelišča v Isfahanu. Slednji je od Teherana sicer oddaljen za več kot 400 kilometrov.

Izraelska vojska je sporočila, da je Iran od petka nad Izrael izstrelil več kot 400 raket in več sto dronov, vendar se intenzivnost iranskih napadov po njenih navedbah umirja. To so delno pripisali tudi uničenju številnih iranskih raket in izstrelišč zanje.

Iranski mediji so medtem ves dan poročali o dejavnostih zračne obrambe, eksplozijah v Teheranu in izraelskih zračnih napadih na kraje po vsej državi.

Število žrtev izraelskih napadov v islamski republiki je medtem naraslo, je po navedbah britanskega BBC sporočila neprofitna organizacija Aktivisti za človekove pravice v Iranu. Po njihovih podatkih je bilo skupno ubitih 452 ljudi, nekaj več kot 600 je ranjenih.

Iranska organizacija navaja, da je med ubitimi 224 civilistov, 109 pripadnikov oboroženih sil in 119 neidentificiranih žrtev. Uradni podatki iranskih oblasti o številu mrtvih in ranjenih v izraelskih napadih so redki, zaradi omejitev dostopa do interneta in drugih virov v državi pa je podatke težko preveriti, dodaja BBC.

Ameriški kongresnik Thomas Massie, član Trumpove Republikanske stranke, je predstavil predlog zakona, ki bi omejil predsednikovo pristojnost za napade na Iran.

Zakon bi zahteval, da predsednik pred vsakim napadom na Iran pridobi soglasje kongresa, hkrati pa Trumpa poziva, naj "prekine vse napade na Iran, ki niso odobreni s strani zakonodajalcev".

Podoben predlog je bil dan prej predstavljen tudi v senatu.

Čeprav bo predsednik na zakon najverjetneje vložil veto, če bi bil ta potrjen v obeh domovih kongresa, podporniki menijo, da lahko zakonodajna pobuda dodatno poveča pritisk na Trumpa s strani nasprotnikov vojne z Iranom, poroča Al Džazira.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da natančno vedo, kje se skriva iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, a da ga za zdaj še ne bodo ubili.

"A nočemo, da rakete letijo na civiliste in ameriške vojake. Naše potrpljenje se izteka," je dodal.

Le nekaj minut kasneje je sledila še ena Trumpova objava, v kateri je zapisal "BREZPOGOJNA PREDAJA".

Ameriška vojska na Bližnji vzhod pošilja dodatna bojna letala in podaljšuje razporeditve že prisotnih enot, da bi okrepila svoje sile v regiji, so za Reuters pojasnili trije neimenovani ameriški uradniki.

Eden izmed njih je za Reuters povedal, da so med razporejenimi letali lovci tipov F-16, F-22 in F-35.

Dva uradnika pa sta poudarila, da gre za obrambno naravnane ukrepe, saj se ta letala pogosto uporabljajo za prestrezanje brezpilotnih letal in izstrelkov.